Konj

Nejc Rumpret: “Navkljub spomladanski pozebi, nekaj jabolk bo”

Prvi zapisi o kmetiji Karlovček segajo v prejšnje tisočletje, natančneje v obdobje okoli leta 1800, ko so se na kmetiji ukvarjali predvsem z živinorejo in pa pridelavo mleka. Odločitev za preusmeritev v sadjarstvo in vinogradništvo, je prišla mnogo let kasneje, vzporedno z njo pa tudi nadgradnja in prehod iz hobija v posel.

PREBERITE VEČ 

Jure Bostele: “Jagod bo sicer manj, bodo pa kakovostne”

Čeprav so jagode prvi slovenski sadež v pomladnih mesecih in zaradi tega med potrošniki izjemno priljubljene, njihova priljubljenost z meseci ne upada. Kljub temu, da je bila zaradi spomladanske pozebe in pa izredno hladnega maja spomladanska sezona obiranja jagod specifična, Jure Bostele, mlad gospodar na domači kmetiji z Zdol pri Krškem v Posavju, ki se profesionalno ukvarja s pridelavo jagod, za sredino septembra in pa konec oktobra pričakuje, da bo pridelek kar se tiče okusa zagotovo kvaliteten. Povedano drugače, »količina jagod bo sicer manjša, po okusu pa bo pridelek definitivno kakovosten. In jagode so ravnokar začele nastavljati cvetove« še doda naš tokratni sogovornik.

PREBERITE VEČ 

Mladi iskalci zaposlitve dejavni v lokalnem okolju v okviru projekta Lokalno je zdravo

Iščemo mladega sodelavca do 29 let na področju povezovanja kmetov in distribucije izdelkov v okviru projekta Lokalno je zdravo, ki ga izvajata Zadruga Jarina in Občina Medvode.

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za obdobje 5 let, s 6-mesečnim poskusnim delom.


Vaše prijave z življenjepisom lahko pošljete na elektronski naslov: aleksandra@jarina.si.


Prijave pričakujemo do 25.09.2021.

Tadeja Rudolf Vahtar: “Aronijo uživam s kefirjem ali mlekom”

»V želji, da bi pomagala sorodnici, ki je pred več kot desetletjem zbolela za rakom, sem začela iskati informacije, na kakšen način bi ji lahko ob konvencionalnem zdravljenju, pomagali okrepiti telo. Tako sem prišla do sicer za tiste čase izjemno skopih informacij o blagodejnih učinkih aronije in se odločila poskusiti gojiti do takrat pri nas še slabo poznano rastlino. Z dobaviteljem je po zanimivem spletu okoliščin prišlo do manjšega šuma v komunikaciji, zaradi česar smo namesto želenih 120 sadik aronije, ki bi zadoščale za potrebe razširjene družine, prejeli kar 420 rastlin.« To so bili Tadejini začetki spoznavanja in vzgoje aronije, tega izjemno zdravilnega in za vzgojo dokaj nezahtevnega jagodičevja.

PREBERITE VEČ 

Viktor Pavlič: “Letošnja prva eko jabolka so že dozorela”

Pisalo se je leto 1999, ko so na štirih različnih lokacijah v Sloveniji zasadili prve intenzivne ekološke sadovnjake in tako začeli zgodbo, ki je ekološko kmetijo Pavlič pripeljala do pridobitve 21 ekoloških certifikatov. Sadovnjak se danes razprostira na 9 ha v Brezini pri Brežicah.

PREBERITE VEČ 

Anton Komat: “Rešitev je sezonsko pridelana lokalna živa hrana”

Človekovo linearno poseganje v dogajanja v naravi, ki je ciklično naravnano, je izjemno nevarno početje. Podkrepljeni in zaslepljeni s pretiranimi željami, gonjo za dobičkom in ambicijami, povsem nespametno izgubljamo percepcijo za vprašanja, ki so življenjsko pomembna za naše preživetje. Včasih se odgovori skrivajo že kar v vprašanjih, ki jih moramo pravilno zastaviti. Včasih pa jih je potrebno iskati v preteklosti, da bi lahko naredili korak naprej v obetavnejšo prihodnost.

PREBERITE VEČ 

Anže Pirnat, sirar: “Stik s strankami mi izjemno veliko pomeni”

Anže Pirnat je mlad fant, ki že od nekdaj ve, kaj si želi. Energičen in ambiciozen mladostnik, ki stvari, katere si zamisli, tudi uresniči. Izpelje. Ideje dejansko v praksi realizira.

PREBERITE VEČ 

Mirko Brinovec: “Kuhanje domačega oglja združuje generacije”

V oglarski deželi, kjer so kraji odmaknjeni od mestnega vrveža in skorajda osamljeni v svojem miru in podeželski idili, se nahaja domačija Brinovec. Nedaleč stran od Dol pri Litiji, natančneje 700 metrov visoko na robu Posavskega hribovja, se v vasi Slavina, nahaja oglarska domačija, mimo katere vodi oglarska pot. Na domačiji so postavili čisto pravo oglarsko kočo, v kateri so nekoč prenočili oglarji medtem, ko so skrbeli za kopo. Koča, ki še dandanes omogoča tako najmlajšim, kakor tudi malce starejšim obiskovalcem vpogled v življenje, kakršnega so nekoč med kuhanjem kope, živeli oglarji. Na domačiji se z oglarjenjem ukvarjajo na način, kot so ga poznali in prakticirali že predniki. Kot poudarja naš tokratni sogovornik, gospod Mirko Brinovec, oglje kuhajo na tradicionalen način: “Na način, kot so ga naši dedki kuhali že pred več kot stoletjem. Tudi sam z veseljem hranim spomine na čas, ko sva skupaj z dedkom pripravljala kopo in skrbela, da se le ta ni ugasnila ali zgorela.”

PREBERITE VEČ 

Barbara Vrtačnik: “Ekološkemu česnu prijajo zrahljana zemlja, suh in pa hladen prostor”

V neposredni bližini Geometričnega središča Slovenije, se v zavetju več kot 250 let stare kašče, natančneje v Spodnji Slivni, nahaja kmetija Pr’ Škundr. Barbara Vrtačnik jo je skupaj z možem prevzela leta 2017, nakar sta sprejela odločitev, da se z združenimi močmi usmerita v ekološki način pridelave česna. Zavedata se, da naravo potrebujeta, zato z zemljo skrbno ravnata.

PREBERITE VEČ 

Domen Virant: “Kozje mleko vse bolj priljubljeno”

Kozje mleko in izdelki iz njega so vedno bolj popularni. Kljub temu, da se v zadnjem času več prostora in pa besed namenja predstavitvi in opisu prednosti ter posebnosti številnih kozjih izdelkov, ostajajo potrošniki v odnosu do njih pogosto še precej zadržani. Na distanci. Kar je po eni strani razumljivo, vendar sočasno izgubljajo priložnosti, ko bi do koriščenja prednosti, ki jih je ta nudijo, že lahko prišli. Morebiti je zadržanost vezana na predsodek, ki se izoblikuje ob pojmovanju (imenovanju) in pa predstavi, vezani na izbor besed ali pa je skeptičnost preprosto posledica nepoznavanja in pomanjkanja informacij. Ne glede na to, pa je v zadnjem času moč opaziti, da se kozje mleko in pa ostali kozji izdelki, v določenem življenjskem obdobju, pri marsikomu vendarle že pogosteje znajdejo na mizi.

 

PREBERITE VEČ 

|< <<  1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ...  /12 >> >|