Andreja Kovač, Eko kmetija in sirarna Vovše: “Naš ovčji jogurt je kremast, hranljiv in zelo okusen”
Andreja in Leopold Kovač sta ekološkemu načinu kmetovanja predana in zavezana že vse tja od leta 2000, ko sta vzela v najem veliko visokogorsko kmetijo pod Grintovcem. Kljub temu, da jima kmetovanje ni bilo položeno v zibko, saj se je Leopold usmeril v kuharske vode, Andreja pa si je izbrala poučevanje, sta sčasoma ugotovila, da jima je v trdih naravnih razmerah kmetijstvo »zlezlo pod kožo«. Zaradi nasprotujočih si interesov in razhajanj z lastniki, sta se mlada zakonca odločila poiskati drugačno rešitev in se podala na iskanje kraja, kjer bi lahko nadaljevala z že vpeljano dejavnostjo – predelavo ovčjega mleka in sočasno tudi uresničila svojo življenjsko željo, živeti v naravi in z naravo. Čeprav naj bi bila Slovenija dežela s številnimi zapuščenimi kmetijami, sta v času, ko sta iskala novo domovanje, naletela na številne izzive. Zaradi sprtih dedičev in različnih želja le teh, ni bilo velikega interesa za prodajo kmetij in tudi sama sta imela omejena finančna sredstva.
Natalija Pelko: “Delo z zemljo je zahtevno in rezultati niso vidni takoj”
Samooskrba. Lokalna samooskrba. Gre za besede, ki so v zadnjem času, kot odgovor na dogajanje na svetovnih trgih in spreminjajočih se razmerah v bližini, vse pogosteje našle mesto v številnih medijih.
Veronika Švigelj: Ekološke sadike zelenjave so že v ponudbi
Ob robu Ljubljanskega barja, natančneje v Občini Vrhnika, leži naselje Mirke. Gre za gručasto vas, kjer se nahaja ekološka kmetija Švigelj, znana zelenjadarska kmetija s tradicijo vzgoje ekoloških sadik zelenjave. Januarja so začeli gojiti ekološke sadike vrtnin, ki jih bodo imeli v ponudbi vse tja do julija. Ekološka kmetija je sezonsko naravnana, kar pomeni, da imajo v spomladanskem času v ponudbi ekološke sadike zelenjave, na njivah pa imajo posajenega največ česna, čebule, zelja in pa repe, ki jih strankam kot ozimnico ponudijo jeseni in pozimi.
Bogdan iz ekološke kmetije Brhanovi: “Ekološko zelenjavo pridelujemo v naravi s srcem”
Ekološka kmetija Brhanovi se nahaja v neokrnjenih Brkinih Obalno-kraške regije, na 656 m nadmorske višine. Na domačiji v sožitju živijo tri generacije, ki z ljubeznijo, predvsem pa s spoštovanjem narave pridelujejo ekološko sezonsko zelenjavo. Srčno verjamejo v vračanje k naravi, k naravnih koreninam, ker na tovrstni način, na dolgi rok, ohranjamo naravo in tudi nas same. In sicer z bolj zdravo, ekološko organsko prehrano iz narave.
Urška Klančar: “Za suho sadje primerno le zdravo in zrelo sveže sadje”
Trebeše so gručasta vasica na vrhu manjšega griča, približno 800 metrov od ceste Gračišče – Gradin. Gre za istrska vasico, v jugovzhodnem delu Šavrinskega gričevja, na južnem robu slemena nad grapo potoka Stranice, okoli 20 km od Kopra, kjer se nahaja ekološka kmetija Marima. Zakonca Urška Klančar in Marko Perklič sta mlada gospodarja, ki po načelih ekološke pridelave na 5 ha površin pridelujeta sredozemsko sadje, ki ga na naraven in ekološki način sušita v domači leseni električni sušilnici.
Matjaž Magajna: “V ekološki pekarni Deveta vas ostajamo zvesti tradiciji”
Minilo je enajst let, odkar je Matjaž Magajna, v vasici Podvin v Savinjski dolini sprejel izziv in se z odkupom opuščene pekarne z nekaj peki podal v izdelavo slastnih krušnih dobrot na star, tradicionalen način.
Nataša Erjavec: “Za izdelavo krhljev je pomembno ujeti pravo zrelost sadeža”
V neposredni bližini Ivančne Gorice, v razgibani deželi Desetega brata na Dolenjskem, se nahaja domačija Erjavčevih. Gre za štiričlansko družino iz Gorenje vasi, ki je pred petindvajsetimi leti sprejela odločitev, da se iz živinoreje in poljedelstva preusmeri v sadjarstvo. Pomemben delež k sprejetju tovrstne odločitve je bilo navdušenje nad suhim sadjem, ki ga je v sklopu ekskurzij v Belo krajino začutila Marija Erjavec, mama naše tokratne sogovornice. V želji, da bi potrošnikom ponudili izdelke iz na slovenskih tleh pridelanega sadja, so leta 1994 pričeli pisati zgodbo o izdelkih, za katere so v minulih letih prejeli kar 31 zlatih, 10 srebrnih in 9 bronastih priznanj ter 5 znakov kakovosti.
Damjan Zore: “Letina fižola je v tovarni pod milim nebom pogosto negotova”
Čeprav so asociacije ob misli na fižol številne, najverjetneje prednjačijo podobe o številnih priljubljenih »jedeh na žlico«, ki prijajo zlasti v hladnejših zimskih dneh in kjer se fižol pojavlja kot ena izmed pomembnejših sestavin, za njihovo pripravo. V poletnih mesecih pa se ljubitelji in obiskovalci gora lahko okrepčajo s fižolom v enolončnici med postankom v kakšni planinski koči.
Igor Cirar, kmetija Pr’ Boltjan: “Po ajdovi moki raje sežejo starejši”
V osrčju Slovenije, v majhnem zaselku, ki »sliši na ime« Boltija pri Vačah, le streljaj od Litije, se nahaja ena izmed redkih kmetij, ki deluje po sistemu “od vil do vilic”. V osnovi gre za način pridelave in predelave, kjer je fokus usmerjen v kakovostno in zdravo hrano. Tovrstni pristop je tudi moto, ki ga je ponotranjil naš tokratni sogovornik, gospod Igor Cirar, mlad gospodar kmetije Pr’ Boltjan. Domača kmetija je dobila ime po kraju, kjer so že Kelti pisali svojo zgodovino in obdelovali zemljo.
Milan Ramovž: “Prihaja čas za domače kislo zelje in repo”
Kislo zelje in kisla repa sta pomemben vir vitaminov in mineralov, zaradi česar ostajata izjemno priljubljeni jedi v zimskim mesecih po celem svetu. Gre za jed, ki nastane s fermentacijo zelja s pomočjo različnih bakterij. Nekoč je bil naraven proces kisanja, eden redkih načinov dolgoročnega shranjevanja zelenjave, zaradi česar je bilo tovrstno kisanje nujno opravilo vsake domačije.